Vsi imamo svojo kulturo, vrednote in mnenja, ki nedvomno določajo in vplivajo na naš okus in preference glede različnih tem. Ali je umetnost povsem subjektivna? … Toda, če je umetnost povsem subjektivna, zakaj so bila nekatera bela platna izbrana za razstavo v največjih muzejih na svetu, druga pa ne? Kdo odloča in določa, kaj je dobra in kaj slaba umetnost? Ali so slavni umetniki bolj spretni od povprečnih?
Subjektivnost… Do neke mere
Če je moja najljubša barva črna, tvoja pa modra, to še ne pomeni, da je moja izbira boljša od tvoje, saj gre le za osebno izbiro. Če pa jaz rečem, da je Basquiat najboljši umetnik na svetu, vi pa, da je to Warhol, obstaja dovolj zapisov in dokumentacije, ki dokazujejo, da bi lahko Da Vincija uvrstili med največje umetnike vseh časov.
Umetnost vedno sproži veliko nasprotujočih si mnenj. Nič ni tako črno-belo, še posebej, ko govorimo o umetnosti. Vrednost, ki jo pripisujemo umetnosti, je vsekakor lahko subjektivna.
Umetnost je subjektivna, saj ljudje vidimo stvari in si jih razlagamo drugače kot drugi. Posledično je lahko splošno mnenje zelo zmanipulirano s količino slave posameznega umetnika, količino medijske izpostavljenosti in prepoznavnosti ter družbenimi trendi, ki se pojavljajo ob spremljanju najnovejših dogodkov v svetu umetnosti. Neizogibno je, da se bodo mnenja sčasoma spreminjala, prav tako pa se lahko spreminja tudi naše dojemanje umetnosti.
Tudi če menimo, da je vrednotenje umetniškega dela relativno, je postopek, če želi biti umetnik predstavljen v muzeju, precej objektiven:
- Umetnik mora sodelovati na več razstavah na nacionalni in mednarodni ravni. Brez razstav ni priznanja, brez priznanja pa praktično ni zanimanja za razstavljanje del umetnikov, ki še niso bili nikjer razstavljeni.
- Umetnikova dela morajo poleg splošne javnosti vzbuditi zanimanje tudi pri zbiralcih. Kulturni, družbeni in politični kontekst umetniških del mora biti ustrezen in primeren, sicer ni ne javnih ne zasebnih naložb. Nazadnje, umetniki morajo imeti okoli sebe določeno raven medijske pokritosti. Brez tega ni prepoznavnosti, brez prepoznavnosti pa tudi ni zanimanja za njihova dela …
To, da sliko z veseljem gledam, še ne pomeni, da menim, da je njena estetska in tehnična kakovost dobra. Uživam lahko v številnih knjigah, vendar to še ne pomeni, da so mi vse všeč ali da menim, da je kakovost vsake od njih odlična. Enako velja za glasbo, filme, modo in seveda umetnost.
Kako se lahko odločimo, kaj je dobra umetnost
Če umetniškega dela ne ocenjujejo strokovnjaki, kje lahko ocenimo objektivna merila, ki nam povedo, ali je umetnost dobra ali slaba? Ne vem, ali ste vi doživeli enako, vendar še nikoli nisem šel v galerijo, kjer bi našel izbor z vsemi merili in potrebnimi zahtevami, da bi umetniško delo veljalo za dobro.
Nekateri bodo rekli, da je dejstvo, da je delo sploh v galeriji, končni dokaz, da je dobro … Vendar pa smo vsi v galerijah videli nekaj spornih del … Na ta način subjektivni odzivi prehajajo v “objektivno” stanje stvari. Zato se ne moremo ravno zanašati na to, da bodo institucije odgovorne za ocenjevanje in odločanje o tem, kaj je umetnost in ali je dobra.
Če torej nimamo objektivnih standardov, ki bi jih lahko uporabili pri oblikovanju mnenja o umetnosti, kako naj se odločimo, kaj je dobra umetnost?
Neprestano nam kažejo različna mnenja, poglede, kritike in drugo. Nenehno nas izzivajo, da zagovarjamo svoja stališča in se zavzemamo za stvari, v katere verjamemo. Nenehno odkrivamo nove umetnike in se odločamo, kaj cenimo v svetu umetnosti.
Še posebej težko je soglasno in univerzalno sprejeti odločitev o umetnosti, če ima vsakdo o njej drugačno mnenje … Če so vse, kar nam je všeč, kar sovražimo ali do česar smo ravnodušni, oblikovale naše življenjske izkušnje, je skoraj nemogoče izločiti vse, kar bi lahko vplivalo na razloge, zakaj nam je neko umetniško delo všeč, in si ga preprosto ogledati objektivno. Ali bi nas torej moralo skrbeti, da na subjektivno mnenje vpliva svet, v katerem živimo? Ali to ne bi pomenilo, da si mnenja oblikujemo z zelo posebnim pogledom na lastne izkušnje? Odgovor je da…!
Preizkušanju novih stvari, spoznavanju sveta in novih ljudi pripisujemo veliko vrednost. In to so prvi koraki, ki nas bodo približali odločitvi, ali je neko umetniško delo dobro ali slabo. To je zelo demokratičen proces, mnenja o subjektivnih zadevah se oblikujejo, ko se ozremo okoli sebe, ko primerjamo, analiziramo in doživljamo različne scenarije. To, kar ste doživeli v preteklosti in čemu ste se odločili izpostaviti zdaj, ima veliko vlogo pri tem, kako kot skupnost iščemo umetnost in si o njej oblikujemo mnenje. Če ne vidimo dovolj, morda nimamo dovolj informacij, da bi si ustvarili veljavno in utemeljeno mnenje …
Kako umetniki sami vplivajo na subjektivnost
Umetnikom, ki jih poznamo in občudujemo, smo pogosto zelo zvesti. Pogosto jih podpiramo, čeprav razmišljamo o tem, ali je njihovo delo dobro ali slabo. Postanemo pristranski do tistega, za kar vemo, da nam je že všeč. Do ljudi, ki jih občudujemo, gojimo empatijo, zato jim redno dajemo prednost in jih postavljamo na piedestal, tudi če nam ni všeč, kar ustvarjajo.
Zato je to vsekakor še en vidik, ki ga je treba upoštevati pri ocenjevanju umetnosti. Če ima umetnik že privržence in uveljavljeno bazo oboževalcev, je bolj verjetno, da bo njegovo delo veljalo za dobro in veljavno, kljub morebitnim tehničnim pomanjkljivostim, ki jih ima njegovo delo.
Ko razmišljate o slogu umetnosti, ki vam je všeč, si za središče vzemite svojega absolutno najljubšega umetnika. Kateri drugi umetniki podobno izhajajo iz tega središča? Velikokrat boste videli, da so vas vaši najljubši umetniki poslali na pot odkrivanja drugih umetnikov v tem slogu. To ni nič slabega, temveč le način, kako lahko vaše subjektivne perspektive lažje postanejo pristranske.
Dilema…
Če v ospredje postavljamo subjektivnost kot najprimernejši odziv na umetniško delo, lahko spregledamo dejstvo, da se okusi in preference s časom spreminjajo, tako kot se spreminjajo tudi morala in javni standardi. Vendar ima subjektivni okus zgodovinsko razsežnost, čeprav bi raje mislili, da je nima…
V umetnosti ponavadi dajemo velik poudarek izvirnosti in ustvarjalnosti, kajne? Toda ob nenehnem spreminjanju tradicij in kultur je veliko primerov umetniških “revolucij”, ki niso ustrezale okusu takratne družbe in so se podredile konvencionalnim apetitom poznejših generacij. Na primer impresionistične slike Moneta in Cezanna. Eden od kritikov se je takrat pritoževal, da sta bili njuni sliki nedokončani skici.
Na to, kako ljudje gledajo na svet okoli sebe – na umetniška dela ali kar koli drugega -, vplivajo številna druga področja, od političnih pretresov do tehnološkega napredka. Kaj šteje za “znanje”, “primerno vedenje”, “presojo” in “dober okus”, nikoli ne ostane enako.
Ali bo umetnost kdaj postala objektivna tema? Verjetno ne. V retrospektivi ne; skoraj nemogoče je oceniti umetniško delo kot dobro in veljavno za vedno.
Umetnost je subjektivna, prav tako njena vrednost. Najprej moramo razumeti “vrednost” onkraj ekonomskih pojmov in cen. Pomislite: ikonično delo svetovno znanega umetnika, kot je Banksy, gre lahko na dražbo in se proda za impresivnih 1,5 milijona dolarjev, a v trenutku, ko doseže to “vrednost”, se umetniško delo uniči. Umetnik se poigrava z denarno vrednostjo, ki jo družba in ”strokovnjaki” pripisujejo njegovi stvaritvi, in obrne karte z opomnikom: uničenje je tudi ustvarjalni impulz.
Umetnost na splošno odraža družbene ideale, kaj se šteje za lepo, grozno, pomembno in celo klišejsko. Odraža nas, tako kot mi odsevamo njo, in v tem je njena vrednost.
Zaključek…
S subjektivnega vidika je umetnost osebna in čustvena izkušnja. Je stvar individualne interpretacije in lahko pri različnih ljudeh sproži različne odzive in čustva. Pomen in vrednost umetnosti sta torej odvisna od posameznikove subjektivne izkušnje in perspektive.
Po drugi strani pa lahko z objektivnega vidika umetnost obravnavamo kot nekaj, kar ima univerzalno vrednost in pomen, ki ju lahko razumejo vsi gledalci. Temelji na objektivnih merilih, kot so tehnična spretnost, zgodovinski in kulturni kontekst ter umetnikov namen.
Na vprašanje, ali je umetnost subjektivna ali objektivna, je na koncu težko dokončno odgovoriti, saj imata obe perspektivi veljavne točke. Morda bi bilo bolj natančno reči, da je umetnost lahko tako subjektivna kot objektivna, odvisno od konteksta in gledalčeve perspektive.
Ta članek je povzetek:
Ali je umetnost res subjektivna? Razprava se nadaljuje…(marianacustodio.com)
članek Sodobna umetnost umetnost
Last modified: 6 aprila, 2023
